Za nami le prva in v vseh pogledih izjemna turneja med našimi rijaki v Argentini. Čudoviti ljudje, zanimivo okolje…predvsem pa polno topline in vročih čustev. Toliko ljubezni do korenin resnično težko doživiš v domovini.
Posebej smo pa v pevskem smislu ponosni, da smo poleg že dobro znanih oktetovskih “hitih”, uspešno predstavili tudi skladbe izpod peresa mlajših avtorjev (Pustine, Makor, Quaggattio, Čopi), ki jih je publika prav tako z navdušenjem sprejela, kar še prav posebej veseli. Čestitke in hvala tudi avtorjem…..
Iskrena zahvala Našemu domu San Justo in njenemu predsedniku Marjan Grilju za povabilo Gorenjskemu oktetu in izjemno gostoljubnost! Na poseben način smo se na poslovilnem koncertu zahvalili družinam, ki so nas gostile; Selan, Trpin, Modic in Javoršek. V zahvalo smo vsaki zapeli eno pesem po njihovi izbiri. Še prav posebna zahvala pa je šla in gre “terenski ekipi”, ki nas je spremljala; v prvi vrsti Martin Selan in seveda dami Andreja Selan Vombergar in Ingrid Selan.
Zahvala slovenski skupnosti v Mendoziza organizacijo koncerta in prijetno bivanje med njimi. Posebej Mendoškemu oktetu in predsedniku društva Tinetu Šmonu.
Težko je opisati kako je bilo; ampak na kratko delimo naše spomine…..in vsekakor smo kaj pozabili.
1.dan
Takole nekako je potekal naš prvi dan. Po nastanitvi pri družinah smo se podali v Buenos Aires. Najprej smo si ogledali kultni stadion Bobe La Bombonera, Museo Boca.
Po slikovitih ulicah smo sprehodili do Ateljeja Marjana Gruma, ki nas je prijazno sprejel. Po naši navadi , smo mu seveda tudi zapeli. Dan se je prevesil v večer, ki smo ga preživeli ob fascinantni tango predstavi. Žal pa nam je časovna razlika, krepak steak in še kaj že med predstavo počasi zapirala oči….
2.dan
Drugi dan smo si ogledali največjo argentinsko božjepotno cerkev v Lujanu, kamor vsako leto romajo tudi argentinski Slovenci.
Zvečer nas je čakal prvi koncert v Slomškovem domu v Ramos Mejii. Koncert je bil prvi stik s publiko naših rojakov v Argentini. Sprejem je bil milo rečeno topel. Petje pred navdušeno publiko je bila čudovita izkušnja, ki se je nadaljevala še dolgo po koncertu…
3.dan
Tretji dan smo se odpeljali v kraj Tigre severno od Buenos Airesa ob delti reke Paraná. Parana se tukaj izliva v reko Rio de la Plata. Z ladjico smo se popeljali po zavitih rokavih. Reka ima zaradi železa barvo kave z mlekom. Reko objema bujno rastje, številni rečni otočki in hišice na kolih, do katerih domačini dostopajo le s svojim čolnom ali z vodnim taksijem.
Po vrnitvi v San Justo smo imeli vajo,ki se je zaključila z večerjo na ražnju.
4.dan
Čast in veselje nam je bila sodelovati ob praznovanju 61. Slovenskega dne in 60.letneci Našega doma.
Praznovanje smo pričeli s sodelovanjem pri koncelebrirani maši skupaj z MePZ San Justo, ki ga vodil mons.dr. Štumpf.
Potem smo zapeli še med kosilom.
Popoldne smo si ogledali čudovit kulturni program, ki so ga oblikovale vse generacije naših rojakov.
Praznovanje se je zaključilo z izvrstno zabavo, ki so se jo udeležilo staro in mlado. In se veselilo dolgo v noč….
5.dan
Petega dne smo se zgodaj zjutraj odpravili v Mendozo. Ker je letališče v prenovi, smo najprej poleteli do San Juana, nato pa preko sušne pampe po ravno ravni cesti še z avtobusom do naših rojakov v Mendozi.
V Slovenskem domu smo bili gostje Mendoškega oktea, ki je otvoril koncert. Po nastopu mešanega zbora, smo na sceno stopili mi. Navdušenja med publiko ni bilo ne konca , ne kraja.
Koncert se je ob pogostitvi in žlahtni kapljici nadaljeval še dolgo v noč….pesem, vino, spomini…Stkale so se prenekatere prijateljske vezi.
6.dan
Na programu so naši gosttelji zapisali” “Turizem. Vinogradi. Pokrajina”. Mendoza z okolico je vsekakor upravičila naziv mesta vina in sonca.
To je bilo to . Izjemni pogledi na vinograde ob vznožju Andov , do obiska vinskih kleti za naše razmere težko predstavljivih dimenzij. Neskončne kleti polne sodov većenoma iz delavnice družine Bajda (naši rojaki iz Mendoze); od vsebine se nam je najbolj usedel v srce malbec.
Nepozabna obiska kleti Bodega Catena Zapata in Kilka Salentein, kjer smo seveda tudi zapeli na veselje nas in obiskovalcev. V slednji še ob klavirski spremljavi.
Da o prijetnem kosilu v senci dreves,večernem druženju z mendoškimu oktetovci ob asadu in nočni podaljšani degustaciji malbeca ne izgubljamo besed….
7.dan
Mendoza je mesto sonca in vina. Pred povratkom v Buenos Aires smo si ga še na kratko ogledali. Ko smo zagledali zeleno oazo z gorami v ozadju, nam je bilo jasnozakaj je bila to na začetku glavna destinacija priseljencev iz Slovenije; še posebej Gorenjcev.
Brez namakanje in človeških rok bi bil puščavska pampa, kot vsa okolica , ki ni namakana. Tako pa namakalni kanali poskrbijo za trto, pa seveda za silno zeleno mesto…..polodprti kanali so se nam pa zdeli silno nevarni, še posebej če spiješ kozarček ali dva preveč….
Zahvala slovenski skupnosti za organizacijo koncerta in prijetno bivanje med njimi. Posebej Mendoškemu oktetu in predsedniku društva Tinetu Šmonu.
Tik pred odhodom smo si ogledalo še Slovenski trg in se povzpeli na razgledno točko nad mestom s spomenikom Joséju de San Martínu.
In potem po obratni poti do naših gostiteljem v Buenos Aires….
8.dan
Končno smo odšli na manjši “turizem” tudi v Buenos Aires. Najprej smo si ogledali čudovito obnovljeni Teatro Colon in smeli nekaj časa prisustvovati celo vaji orkestra iz najboljše lože…Stavba polna zgodovine operne glasbe.
V Salonu Dorado smo tudi zapeli Makorjevo Prav po prstih in bili deležni navdušenja prisotnih turistov.
Obiskali smo katedralo kjer je škofoval sedanji papež Frančišek, zakrat še Jorge Mario Bergoglio. Zanimiva je kapeli argentinskega osvoboditelja San Martina, saj je zaradi prostozidarskega prepričanja neposvečeni del cerkve.
Dan smo nadaljevali z ogledom mesta. Obiskali smo trg Plaza del Mayo, videli Rožnato hišo (Casa Rosada), obelisk in palačo Barolo.
Po kosilu smo bili deležni prijaznega sprejema na slovenski ambasadi pri veleposlanici Jadranka Šturm Kocjan.
Potem je pa že sledila priprava na koncert v Salonu Azul del Congreso de la Nacion Argentina…..
Dan smo zaključili s koncertom v Salón Azul del Congreso de la Nación. Koncert je organiziral senator Alfredo Martinez in slovenska veleposlanica Jadranka Šturm Kocjan ob 25 letnici slovenske državnosti in 200 letnici samostojne argentinske države.
Prepevanje v čudoviti dvorani je bila izjemna izkušnja. Že po prvih skladbah sakralnega značaja se je ustvarila prav posebna interakcija s publiko, ki se je le stopnjevala v drugem delu koncerta, kjer smo se predstavili s slovenskimi skladbami standardnega oktetovskega repertoarja, kot tudi skladbami mlajših slovenskih skladateljev (Čopi, Pustinek, Quaggattio, Makor).
Nepozaben koncert, ki se je zaključil s stoječimi ovacijami poslušalcev.
Članek o našem nastopu v parlamentuna strani senatorja Alfreda Martineza.
9.dan
Poslovilni koncert od naših gostiteljev smo imeli v dvorani Našega doma San Justo. Že uvertura je bila silno naporna…po nakupovanju nas je Lojz skupaj s svojo družino povabil na fantastičen in neponovljiv asado…..Modičevi, še enkrat hvala!
Koncert se je odvil pred navdušeno publiko, ki je enako navdušeno sprejemalo že dobro znane oktetovske “hite”, kakor tudi skladbe izpod peresa mlajših avtorjev, kar še prav posebej veseli.
Koncert se je čustveno končal najprej z zahvalo naših rojakov, kot tudi našimi zahvalami gostiteljem. Iskrena zahvala Našemu domu San Justo in njenemu predsedniku Marjan Grilju za povabilo Gorenjskemu oktetu in izjemno gostoljubnost!
Na poseben način smo se zahvalili družinam, ki so nas gostile; Selan, Trpin, Modic in Javoršek. V zahvalo smo vsaki zapeli eno pesem po njihovi izbiri.
Še prav posebna zahvala pa je šla in gre “terenski ekipi”, ki nas je spremljala; v prvi vrsti Martin Selan in seveda dami Andreja Selan Vombergar in Ingrid Selan.
Po koncertu smo se vpisali še v knjigo vtisov, potem se pa prepustili dobrotam iz asada in prepevali, prepevali…..in spoznali, da se je naša čudovita izkušnja med čudovitimi ljudmi počasi zaključuje….
